Povzetek UMAR napovedi gospodarskih gibanj – pomlad 2024
Pomladanska analiza za leto 2024
Pomladanska analiza za leto 2024, ki jo je izdal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), predvideva, da se bo gospodarska rast v Sloveniji letos okrepila s 1,6 % na 2,4 %. Ta napoved je nekoliko nižja od jesenskih pričakovanj, ki so znašala 2,8 %. Vzroki za to rast vključujejo nadaljnjo rast investicij, umirjanje inflacijskih pritiskov in počasnejše, a pozitivno okrevanje tujega povpraševanja. Izvoz blaga naj bi se okreval po prejšnjem zmanjšanju, pričakuje pa se tudi rahlo višja rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, zlasti zaradi turizma povezane rasti izvoza storitev. Povečani domači stroškovni pritiski, zlasti stroški dela, pa lahko omejijo rast v izvoznem sektorju zaradi poslabšane konkurenčnosti.
Napoveduje se tudi nadaljnja rast investicij, ki jo spodbuja visoka investicijska aktivnost države, vključno z obnovo po poplavah in izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost. Pričakuje se tudi ponovna rast investicij v opremo in stroje ter močna rast stanovanjskih investicij. Zasebna potrošnja naj bi se povečala zaradi krepitve realnih dohodkov in zaposlenosti.
Inflacija naj bi se letos večino časa postopoma umirjala, ob koncu leta ali na začetku naslednjega leta pa bi se lahko zaradi izteka ukrepov za zajezitev visokih cen energentov ponovno nekoliko povišala. Ocena je, da se bo inflacija približala dvema odstotkoma leta 2026.
Zaposlenost naj bi še naprej naraščala, brezposelnost pa upadala, čeprav se bo to gibanje letos še nekoliko umirilo. Rast zaposlovanja v prihodnjih letih bi lahko omejilo pomanjkanje delovne sile.
Med negotovostmi, povezanimi z uresničitvijo napovedi, so geopolitične in gospodarske razmere v mednarodnem okolju ter domača tveganja, povezana z vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor, zmogljivostmi za izvajanje visoke investicijske aktivnosti države in nedorečenostjo nekaterih reformnih ukrepov. Možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene bi lahko izhajale iz hitrejšega znižanja inflacije, uspešnejšega privabljanja delovne sile in učinkovitejšega črpanja sredstev EU skupaj z reformnimi ukrepi.